Šmartno ob Paki
www.rr-vel.si/smartno

Mimo Paške vasi in Gavc nas cesta pripelje do občinskega središča Šmartnega ob Paki, gručastega središčnega naselja pod Goro Oljko, na levem bregu spodnjega toka reke Pake. Najstarejši ohranjeni sledovi naselitve na tem področju so iz rimskega obdobja, ko je tod verjetno vodila rimska cesta, o čemer nam pričajo najdeni arheološki ostanki. Iz leta 1262 pa je ohranjen prvi zapisani podatek o Šmartnem ob Paki, ko se omenja cerkev sv. Martina, ki je kraju dala tudi ime. Današnjo obliko je cerkev verjetno dobila že v 14. stoletju, o čemer nam pričajo ladja, prezbiterij in zvonik. V 18. stoletju so ladjo in prezbiterij baročno obokali, iz tega obdobja pa je tudi prižnica. V zvonici so bile gotske freske iz 15. stoletja, ki pa so prebeljene ali morda celo uničene.

Najstarejša znana razglednica Šmartnega ob Paki (1898)
Baronija iz prve polovice 19. stoletja

Leta 1339 se prvič omenja grad Pakenštajn, na katerega pa danes spominjajo le še ruševine. V 19. stoletju je Jožef Vincenc Novak, tedanji lastnik Pakenštajna, v bližini grajskih gospodarskih poslopij v dolini zgradil novo graščino, v obliki klasicistične podeželske vile. Železniška proga Celje - Velenje je skozi te kraje stekla leta 1891, od tu pa so bile potem poštne, turistične in kasneje tudi avtobusne povezave z Zgornjo Savinjsko dolino. Naselje, ki se je razvilo okoli cerkve sv. Martina je počasi postalo središče doline ob spodnjem toku reke Pake, po novi občinski samoupravi pa je Šmartno ob Paki zdaj občinsko središče, ki združuje naslednja naselja: Gavce, Gorenje, Mali Vrh, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki, Skorno, Slatine in Veliki Vrh. V središču Šmartnega, v bližini cerkve sv. Martina, stoji kaplanija, skromna, toda bogato členjena stanovanjska stavba, časovno opredeljena z letnico 1834, vrezano v portal pritličnega vhoda. Na pokopališču poleg cerkve stoji izjemno lep spomenik posvečen padlim v 1. svetovni vojni, v središču naselja, nasproti Doma kulture, pa osrednji spomenik NOB. Pred osnovno šolo Bratov Letonje stojita doprsna kipa Jožeta Letonje Kmeta in Vlada Letonje Mirka (avtor obeh je Vasja Ulrih).

Pogled skozi vas sredi 20. stoletja
Šmartno z železniško progo v 30-tih letih 20. stoletja


Graščina v Šmartnem okoli leta 1825 (Stara Kaiserjeva suita)
Šmartno ob Paki danes

Vir: Muzej Velenje, Damijan Kljajič

nazaj