Šaleška dolina in Šmartno ob Paki
Šaleška dolina je svoje ime dobila po gradu Šalek, katerega razvaline stojijo nad vzhodnim robom dolinskega dna. Tu se soteska Pake odpre v skoraj 2 km široko in okoli 8 km dolgo dolino. Velenjska ali Šoštanjska kotlina, kot se v geografskih delih tudi pogosto označuje Šaleška dolina, poteka v smeri severozahod-jugovzhod in s svojim pripadajočim obrobjem predstavlja dokaj zaprto in zaključeno geografsko enoto. Od Gornje in Spodnje Savinjske doline jo ločijo Golte, Skornski hribi, Paški vrhovi z Goro Oljko in Ponikovska planota. 150 do 200 m nad dolinskim dnom se dvigajo na severu v obliki stopenj zložene gorice in hrbti, za njimi se bočijo 600 do 1300 m visoki hribi in planote, ki zapirajo dolino proti slovenjgraški strani. Od severovzhoda proti severozahodu se vrstijo: Paški Kozjak z Basališčem (1273 m) in Špikom (1063 m), Smodivnik (923 m), Stropnica (860 m), Vodemlja (780 m), Lubela (778 m), Graška gora (800 m), Krištanova planina (654 m), Veliki in Staknečev vrh (1223 m); najvišje se vzpenjata v ozadju Uršlja gora (1696 m) in Smrekovec (1569 m).
Gora Oljka |
Šalek z gradom v ozadju |
Na jugovzhod vodi znižan prehod pod Vinsko goro (814 m) v Dobrniško podolje in dalje v Celjsko kotlino. Šaleška dolina ima kljub svoji zaprtosti precejšen prometni pomen, saj tu poteka povezava med osrednjimi in severnimi slovenskimi pokrajinami. Podoba Šaleške doline, pokrajina in naselja so se zaradi izkopavanja premoga v drugi polovici 20. stoletja precej spremenila, oziroma se še spreminjajo. Zaradi montanogenih ugreznin so nastala jezera (Velenjsko, Škalsko, Turistično in Družmirsko), ki pokrivajo že precejšen del dolinskega dna, poleg tega pa je dolina po 2. svetovni doživela tudi močno urbanizacijo in deagrarizacijo.
V srednjem veku je bila Šaleška dolina zaradi velikega števila gradov (preko 20) znana tudi kot "dolina gradov", najpomembnejši naselji v dolini pa sta bili vseskozi Šoštanj in Velenje.
Smartno ob Paki |
Termoelektrarna Šostanj |
Kraji ob spodnjem toku reke Pake, po njenem izhodu iz soteske Penk, tam, kjer se pravzaprav že začenja Celjska kotlina, so danes združeni v občino Šmartno ob Paki, upravno pa še vedno sodijo k Velenju. Nekaj naselij, vključno s centralnim naseljem Šmartno ob Paki, se je razvilo na prodnatih ravninah ob Paki, nekaj pa na gričevju zahodno od nje ter pod in na obronkih Gore Oljke in Bezgovce.
Vir: Muzej Velenje, Damijan Kljajič
nazaj
