Kronologija Velenja 1953-2003
1953-1960 | 1961-1970 | 1971-1980 | 1981-1990 | 1991-2000 | 2001>

1981-1990
11. marca leta 1981 so obiskali Velenje predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, član predsedstva Tone Bole in predsednik izvršnega sveta Skupščine SRS Janez Zemljarič, 11. junija 1981 so vsi zbori velenjske občinske skupščine na svoji seji obravnavali marčevski predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje (prvič je bila ta pobuda v Velenju javno izražena že leta 1977, ko so postavljali Titov spomenik), 23. junija pa je predsedstvo RK SZDL Slovenije podprlo ta predlog in 10. oktobra 1981 se je Velenje preimenovalo v Titovo Velenje.

V začetku leta 1982 so objavili statistične podatke o narodnem dohodku na prebivalca, po katerih je bila leta 1979 občina Velenje na tretjem, leta 1980 pa z 162.999 din na četrtem mestu v Sloveniji. 12. maja leta 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaško ekipo Podravke iz Koprivnice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega pokalnega tekmovanja. Konec maja 1982 so uradno zabeležili začetek gradnje novega zdravilišča ter hotelskega poslopja v Topolšici, 12. junija 1982 pa so na Kardeljevem trgu v Velenju odkrili okoli 3 metre visok kip Edvarda Kardelja, delo kiparja Stojana Batiča.

11. januarja leta 1983 so predstavniki SOZD – a in TGO Gorenja na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, konec januarja je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 slušateljev iz Libije, v soboto, 4. junija so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela prebili odprtino na dnu jaška Preloge na koti 42 oziroma 42 metrov pod morsko gladino (globina 407 metrov), REK Velenje se je 2. julija poimenoval po Francu Leskošku – Luki.

11. maja 1984 je bil v Šoštanju simpozij ob 150 - letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka, 31. maja je bila v Rdeči dvorani v Velenju finalna prireditev osrednje slovenske zabavno glasbene prireditve Pop delavnica, na kateri je nastopila tudi velenjska skupina Šank rock, 3. julija so svečano odprli nov PTT center v Velenju, 7. julija so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc Leskovšek – Luka, tako da je ime Pesje nekaj časa ostalo zapisano le še na tabli železniške postaje, Nestl Žgank pa je ob svoji 75. letnici oktobra 1984 postal častni občan občine Velenje.

Dom borcev in mladine v Velenju
Otvoritev prenovljene zbirke slovenskega premogovništva v Muzeju Velenje (1982)

5. marca 1985 je bila na Golteh prva smučarska tekma za evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Šved Wallner, četrti in hkrati zadnji samoprispevek so prebivalci občine Velenje izglasovali 21. aprila leta 1985, 19. junija so svečano predali svojemu namenu novo glasbeno šolo Frana Koruna – Koželjskega, od 7. do 9. septembra 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v castingu – športno ribolovno tekmovanje v disciplinah na suhem, velenjski rudarji pa so v letu 1985 nakopali kar 5.106.400 ton lignita.

V Velenju so leta 1986 ustanovili novo pop – rock skupino z imenom Chateou, med prvomajskimi prazniki leta 1986 so si lahko prvi turisti ogledali Rotovnikovo kraško jamo v Skornem pri Šoštanju, 23. junija je bila na osnovni šoli Antona Aškerca velika javna tribuna o onesnaževanju okolja v Šaleški dolini, ki sta jo pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, pred začetkom tribune je po Velenju krenila povorka s transparenti, s katerimi so opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti v Šaleški dolini.

10. in 11. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani velik mednarodni novoletni turnir v malem nogometu na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz Jugoslavije, Madžarske in Avstrije, februarja 1987 se je začela javna razprava o odpiranju jame Šoštanj in TEŠ – a V, 8. maja 1987 so v Velenju svojemu namenu predali novo Postajo milice ob Celjski cesti (temeljni kamen so položili 15. maja leta 1986), 8. novembra 1987 pa je bil na Titovem trgu v Velenju velik ekološki shod, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.

18. aprila 1988 je Velenje obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, 10. julija je bila prva prireditev na novi 75 – metrski plastični skakalnici v Velenju, decembra leta 1988 pa so na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek – Luka v Velenju sedmim mladim raziskovalcem predali namenu biološki in kemijski raziskovalni laboratorij, ki je pomenil zametek današnjega ERICa.

Od 10. februarja 1989 dalje je veljala 50 % omejitev razsvetljave ulic, trgovin in drugih objektov, prepovedano pa je bilo uporabljati elektriko za gretje poslovnih prostorov in razsvetljevanje stadionov, 12. marca so v Velenju organizirali 34. balkansko prvenstvo v krosu, 15. decembra je bila ustanovna skupščina koncerna Gorenje, ki je bilo po javnomnenjski anketi Televizije Ljubljana najuspešnejše slovensko podjetje leta 1989.

Od novega leta 1990 so lahko občani po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize, 8. aprila leta 1990 so bile tudi v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni, 21. maja so na zasedanju velenjske občinske skupščine delegati za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, 24. junija so na trgu Bratov Mravljakov v Šoštanju ponovno postavili kip Marije, ki so ga leta 1952 odstranili s trga, Velenjčanka Vesna Mušič je postala Miss Slovenije, 17. julija so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje, 5. in 6. oktobra je Kulturni center Ivan Napotnik v Velenju prvič organiziral Pikin festival (takrat imenovan Pikin cicidan). 23. decembra je bil tudi v občini Velenje plebiscit za samostojno Slovenijo, ki se ga je udeležilo 90,4 % volilnih upravičencev, od katerih je za glasovalo 84,4 %, proti jih je bilo 5,6%, neveljavnih pa je bilo 0,4% glasovnic.

nazaj