Kronologija Velenja 1953-2003
1953-1960 | 1961-1970 | 1971-1980 | 1981-1990 | 1991-2000 | 2001>

1971-1980
6. marca 1971 je Franc Leskošek – Luka svečano odprl zimski bazen v Velenju, 8. oktobra 1971 so v Velenju odprli novo knjižnico z galerijo, prvič pa je bila v njej razstavljena zbirka Františka Foita, 2. novembra 1971 so pričeli s poukom na osnovni šoli Antona Aškerca, leta 171 pa se je velenjski Rudar uvrstil v 1. slovensko nogometno ligo, 9. oktobra so v Velenju odprli spomenik Onemele puške.

Otvoritev spomenika Onemele puške (9.10.1971)
Nova knjižnica z galerijo (1971)

12. septembra leta 1972 je Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, podpredsednica izvršnega sveta Slovenije dr. Aleksandra Kornhauser je položila temeljni kamen za novo srednjo tehniško šolo, Josip Broz – Tito je obiskal paviljon Gorenja na Zagrebškem velesejmu, od 5. do 7. oktobra 1972 je bilo v Velenju posvetovanje slovenskih knjižničarjev , 7. oktobra 1972 je v Pesju začela obratovati nova naprava za izvoz premoga, velenjski gasilci pa so se leta 1972 preselili v nov gasilski dom.

Parada športnih, kulturnih in tehnično-kulturnih društev v Velenju (1972)
Stane Kavčič v Velenju (1972)

26. januarja leta 1973 je izšla prva številka Našega časa, aprila leta 1973 so zaradi nestrinjanja z izplačanimi osebnimi dohodki velenjski rudarji dva dni stavkali, 5. maja je Velenje obiskal predsednik poljske delavske partije Edward Gierek, rokometaši Šoštanja so postali republiški prvaki, Ivč Kotnik in Franc Verko pa sta preplezala najzahtevnejšo smer Eigerja, 2. julija 1973 so odprli novo srednjo tehniško šolo v Velenju, 12. septembra 1973 je Era v novo zgrajenem bloku ob Šaleški cesti odprla svojo največjo blagovnico “Standard”, ki jo je simbolično odprl Franc Leskošek – Luka.

Družmirje z nastajajočim jezerom (1973)
Obisk predsednika poljske delavske partije Edvarda Giereka (5.5.1973)

5. marca leta 1974 je deset temeljnih organizacij združenega dela Termoelektrarne Šoštanj in Rudnika lignita Velenje podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat (REK) Velenje, 24. marca 1975 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu, junija so začeli v Velenju graditi novo stavbo občinskega sodišča, v začetku avgusta Rdečo dvorano, 29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo, prva oddaja Radia Velenje je bila, kljub nedokončanem studiu, že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane Doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred Domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku.

Gradnja Rdeče dvorane (1973)
Podpis sporazuma o združitvi v REK (5.3.1974)

24. aprila leta 1975 so svečano predali svojemu namenu nov dom kulture v Šoštanju, 25. aprila so iz peči nove velenjske pekarne »Fidelinke« prišli prvi hlebci kruha, 20. aprila 1975 je bil v občini Velenje drugi samoprispevek »Danes – za jutri«, 1. maja 1975 je šoštanjska godba Zarja praznovala svojo 50. letnico, 15. junija 1975 so v Šaleku proslavili 900. obletnico obstoja vasi, studijske prostore Radia Velenje so uredili na vrhu najvišje velenjske stolpnice na Šaleški cesti in jih svečano odprli 27. junija leta 1975, v Velenju so dogradili in ob občinskem prazniku tudi odprli stavbo občinskega sodišča, šolo s prilagojenim programom ter Rdečo dvorano, v začetku decembra so začeli vrtati predor pod šaleškim gradom.

Avtobusna postaja v Velenju
Otvoritev šole s prilagojenim programom v Velenju (1975)

17. januarja 1976 je bil v Rdeči dvorani prvi veliki rock koncert v Šaleški dolini na katerem je nastopila skupina YU iz Beograda, 3. februarja so po 101 metru predli tunel pod šaleškim gradom. Predsednik socialistične republike Romunije in generalni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceausescu je v spremstvu podpredsednika predsedstva SFRJ Vidoje Žarkoviča, sekretarja izvršnega komiteja CK ZKJ Staneta Dolanca, predsednika CK ZKS Franceta Popita, predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andreja Marinca in drugih 9. septembra obiskal Velenje.

Motokros na Trebeliškem
Izvozni nadkop Rudnika lignita Velenje v Pesju

5. marca leta 1977 je bil v Rdeči dvorani boksarski dvoboj med evropskim prvakom Matejem Parlovim in Francozom Christianom Ponceletom, 8. marca je bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena, 14. junija 1977 so v Velenju postavili Titov spomenik, ki so ga svečano odkrili 25. junija na »osrednji slovesnosti v počastitev obletnice Zveze komunistov in tovariša Tita«, ki se je je udeležilo okoli 20000 ljudi.

Postavljanje spomenika Josipu Brozu Titu (1977)
Otvoritev spomenika Tita (25.6.1977)

24. aprila leta 1978 je Velenje obiskal član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj, 20. maja so v Šmartnem ob Paki svojemu namenu predali nov zdravstveni dom, velenjsko Gorenje se je odločilo za nakup tovarne Koerting Radiowerke GmbH iz Grassaua v Zvezni republiki Nemčiji, 16. julija leta 1978 pa so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti podrli.

Gorenje kupi nemško tovarno Koerting (1978)
Naselje Gorica v Velenju

Leta 1979 so se rokometašice Velenja uvrstile v drugo jugoslovansko ligo, 10. julija se je pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji »Šaleške magistrale« na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev, člani predsedstva občinske konference SZDL so na sredi julija sprejeli sklep, da se novi center Šalek II poimenuje po Edvardu Kardelju, decembra 1979 se je prvič predstavil Rudarski oktet, 27. decembra, ko je v občini Velenje prebivalo 37.076 občanov, pa je Nestl Žgank ob 70. letnici prejel zlati grb občine Velenje.

Kitajska delegacija v REK Velenje
Polaganje temeljnega kamna za novo pošto (1980)

22. januarja leta 1980 so svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge, tretji samoprispevek »20. aprila Vsi za samoprispevek« je bil v občini Velenje 20. aprila 1980, 25. maja so v Topolšici odprli spominsko sobo posvečeno delni nemški kapitulaciji v Topolšici 9. maja 1945, od 22. do 24. avgusta je dvanajst Velenjčanov 61 ur nepretrgoma potiskalo »spačka« in na nogometnem igrišču ob jezeru opravilo 307 km dolgo pot.

Franc Leskošek Luka v Topolšici - otvoritev spominske sobe (25.5.1980)


nazaj