Kronologija Velenja 1953-2003
1953-1960 | 1961-1970 | 1971-1980 | 1981-1990 | 1991-2000 | 2001>

1961-1970
Prva telovadnica v Velenju je bila leta 1961 zgrajena pri osnovni šoli Miha Pintar – Toledo. 30. marca 1961 se je velenjska termoelektrarna združila s šoštanjsko termoelektrarno in delovala še do 28. novembra leta 1967, ko so jo dokončno zaprli. V začetku junija leta 1961 je premogovnik v Fiesi zgradil nov počitniški dom z 62 ležišči, 8. julija leta 1961 pa je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji.

Hotel Paka v Velenju (1967)
Otvoritev prve hale v Gorenju (3.7.1964)

19. avgusta 1962 je Velenje obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. 1. oktobra leta 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška – Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev. Leta 1962 se je knjižnica izločila iz okvira Svobode in združila s knjižnico, ki jo je vodil učitelj Fran Mlinšek in postala Matična knjižnica Velenje s sedežem na Delavski univerzi v Velenju, kamor se je preselila februarja leta 1960. 7. oktobra 1962 je bila svečana otvoritev kotalkališča, narejenega z udarniškim delom in seveda s pomočjo premogovnika.

23. aprila 1963 se je pričel pouk na novi velenjski osnovni šoli, ki so jo poimenovali po velenjskem rojaku Gustavu Šilihu, 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi občine Šoštanj v Velenje. Sklep o novi občini Velenje je začel veljati 28. marca 1963, v ponedeljek, 15. julija 1963 pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke. 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine.

Spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob velenjski železniški postaji začeli graditi novo proizvodno halo, ki so jo odprli 3. julija leta 1964, ko je Franc Leskošek – Luka z varilnim aparatom simbolično prerezal železni trak pred sodobno halo z 12.500 kvadratnimi metri površine. Maja leta 1963 je okrajni občinski odbor Velenje s sedežem v Šoštanju sprejel Dopolnitve generalnega urbanističnega programa za Šaleško dolino, v prvi polovici leta 1964 pa so sprejeli tudi nov urbanistični načrt za Velenje.

Otvoritev prve hale v Gorenju (3.7.1964)

1. maja leta 1965 je izšla prva številka Šaleškega rudarja. Šaleški rudar je zaživel v letu 1965, ko je imelo mesto Velenje 8575 prebivalcev, mesto Šoštanj 3308 prebivalcev, celotna občina Velenje pa 24979 prebivalcev, v letu ko so se v Prelogah pričela pripravljalna dela za izgradnjo Energo kemičnega kombinata (EKK), ko so v Gorenju izdelali prvi avtomatski pralni stroj, ko so v Velenju končno dobili gimnazijo, na katero se je v dva oddelka vpisalo 62 dijakov (od tega 47 deklet) in v letu, ko so v Velenju odprli prvo specializirano otroško trgovino Zibka.

Leta 1966 smo Velenjčani, poleg novih osebnih izkaznic, dočakali tudi prvo samopostrežno trgovino, ki jo je odprlo trgovsko podjetje Velma, dobili smo sedež skupnosti za zaposlovanje, aprila 1966 so sprejeli sklep o likvidaciji Energo – kemičnega kombinata, septembra tega leta pa so se na vozilih, ki so bila namenjena za poučevanje bodočih voznikov, pojavile tudi znamenite »L – tablice«.

Leta 1967 so zaprli smetišče v Šmartnem pri Velenju, 23. aprila 1967 so bile volitve v velenjsko občinsko skupščino in na 1. zasedanju obeh zborov, 12. maja je bil za predsednika še enkrat izbran Peter Krapež, v nedeljo, 18. junija 1967 je v Bele Vode pripeljal prvi avtobus, od 1. julija 1967 dalje so imeli v hotelu Paka nov mednarodni barski program, ki so si ga hodili ogledovat celo gostje iz Ljubljane. Velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra leta 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo dom kulture in kinodvorano.

Obisk Tita ob obletnici OF (17.4.1969)
Velenje v poznih šestdesetih letih

Leta 1968 so v velenjskem Chrom – metalu kot prvi v Jugoslaviji izdelali »kuhinjski čistilec zraka proti vonjem in pari Aerfilter«, 1. julija 1968 je bil dokončno ustavljen promet na železniški progi Velenje – Dravograd, istega dne so začeli pokopavati na novem centralnem pokopališču v Podkraj, 19. novembra 1968 je Skupščina SR Slovenije sprejela zaključni akt o likvidaciji Energo – kemičnega kombinata v Velenju

23. aprila 1969 je bil za novega predsednika velenjske občinske skupščine izvoljen Nestl Žgank, predsednik SFRJ Josip Broz – Tito, član izvršnega biroja predsedstva CK ZJ in član sveta federacije Edvard Kardelj ter mandatar za sestavo jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič so se udeležili velike proslave Štajerska in Koroška v revoluciji 27. aprila 1969, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi.

Gradnja hladilnega stolpa v TEŠ (1970)
Gradnja dimnika v Termoelektrarni Šoštanj

Prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta« je bil v občini Velenje 22. marca 1970, leta 1970 so v Gorenju izdelali prvi barvni televizor, začeli so graditi plavalni bazen in novo avtobusno postajo v Velenju, 26. oktobra so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III, leta 1970 pa so ob Rudarski cesti začeli urejevati in z drevesi zasajevati t.i. »alejo plesalcev.

nazaj