Kronologija Velenja 1953-2003
1953-1960 |
1961-1970 |
1971-1980 |
1981-1990 |
1991-2000 |
2001>
1953-1960
Prva številka Velenjskega rudarja, časopisa, ki je bil pravzaprav glasilo sindikata Rudnika lignita Velenje, je izšla 1. januarja leta 1953. 1. maja 1953 je deset delavcev v Gorenju ustanovilo obrtno delavnico in pričelo s ključavničarskimi, kovaškimi in obrtnimi deli, kar je pomenilo zametek današnjega velenjskega Gorenja. V Šaleku je vse do maja leta 1953 delovala Krajevna elektrarna, 31. avgusta leta 1953 je predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Ivan Hudobreznik položil temeljni kamen za novo osnovno šolo v Velenju (danes osnovna šola Miha Pintar Toledo). Z gradnjo novega jaška so na velenjskem premogovniku začeli pomladi leta 1948, dokončno pa je bil Novi jašek v Prelogah usposobljen za izvoz 31. decembra leta 1953, ko so ga svečano predali v uporabo.
4. septembra leta 1954 so na posvetovanju gospodarstva šoštanjskega okraja (sodelovali so predstavniki šoštanjske termoelektrarne in velenjskega premogovnika) ter predstavniki Kemičnega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane (zastopal ga je projektant dr. Boris Lavrenčič) na Rudniku lignita Velenje sklenili, da se lahko začne izdelava idejnega projekta za gradnjo plinarne in kemičnega kombinata. Mestno podjetje Avtoprevozništvo Velenje je v letu 1954 želelo začeti izkoriščati boksit v Ložnici, zato je Gospodarski svet LOMO Velenje ustanovil podjetje z imenom Boksit promet Velenje.
Konec julija in v začetku avgusta leta 1955 je prišlo do reorganizacije teritorialne uprave v Sloveniji. Šoštanjski okraj je bil ukinjen in razdeljen na dve občini: Zgornja Savinjska dolina je bila odtlej Občinski ljudski odbor Mozirje, Šaleška dolina pa Občinski ljudski odbor Šoštanj. 25. novembra 1955 je bil zgodovinski dan velenjskega premogovnika, saj je bila prvič v dotedanji zgodovini dosežena letna proizvodnja milijon ton premoga.
16. decembra leta 1956 so se v dvorani Doma Svobode na letni skupščini ŠD Rudar in TVD Partizan odločili za združitev obeh društev v eno z imenom TVD Partizan – Rudar. Leta 1956 je prvih sedem ulic v Velenju dobilo svoja imena: Celjska, Kidričeva, Partizanska, Ljubljanska, Šaleška, Koroška in Stanetova. Največja udarniška akcija Velenjčanov se je pričela 2. septembra 1956, ko so začeli z regulacijo Pake.
21. julija leta 1957 so priredili v Velenju praznik prostovoljcev z velikim političnim zborovanjem. 3. novembra 1957 so v Velenju s podpisom svečane listine ustanovili Muzej slovenskih premogovnikov s sedežem na Velenjskem gradu. Junija leta 1957 je začasno nehal izhajati časopis Velenjski rudar.
15. septembra leta 1958 se je začel pouk v novo zgrajenih prostorih IRŠ - Industrijsko rudarske šole v Velenju (današnja gimnazija), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve. S sklepom OLO Šoštanj je bila 4. decembra leta 1958 ustanovljena v Velenju Posebna osnovna šola.
Konec julija leta 1959 so v novih prostorih Zdravstvenega doma pregledali prve paciente (na predlog upravnega odbora ZD Velenje so se Zdravstveni dom, Reševalna postaja in Obratna ambulanta Rudnika lignita Velenje združile v Zdravstveni dom Velenje 2. aprila 1959). 20. septembra 1959 je bilo svečano odprto novo središče mesta Velenje. 20. oktobra 1959 je OLO Šoštanj izdal sklep o ustanovitvi Delavske univerze Velenje.
Konec leta 1959 so se v Gorenju vendarle odločili za preselitev svoje tovarne v Velenje in v prvi polovici leta 1960 je 185 delavcev Gorenja pričelo s svojo proizvodnjo v starih kopalnicah na Starem jašku v Velenju. 30. aprila 1960 so v Velenju ponovno obudili v življenje časopis, ki je iz svojega imena izpustil pridevnik velenjski in se je odtlej imenoval Rudar. Dom kulture v novem središču mesta Velenje so odprli 29. novembra 1960.
nazaj
